Logično nadaljevanje
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.700 m
Zadnje tedne sem (smo) bili večkrat nad tremi jurji in ko je kondicija dobra je logičen pogled proti najbolj napornim in dolgim turnim smukom, ki jih premore naša soseščina.
Z Aido po spletu okoliščin ostaneva sama in na takšnih turah je naveza dveh tako vztrajnih odlična - fenomenalna kombinacija.
Že nekaj časa je bila debata, da je smučanje z Großvenedigerja (3657m) možno izpeljati v enem dnevu. Tako sva se jo lotila tudi midva. Ponoči iz Ljubljane v dolino Virgental, do izhodišča v kraju Hinterbichl, kjer sva pustila avto. S smučmi na ramah mimo hiš posejanih v južna pobočja, kjer po nekaj sto metrih asfalta ni več in je naprej utrjena gozdna cesta, ki je prepovedana za promet. Višje so kmalu sledovi plazov, nekatere serpentine so zasute in odkidane s stroji. Nekaj sto metrov za mostom, ki preči strmo, s plazovi zasuto letno stezo do koče Johhanishütte (2121m) si lahko zapneva smuči. Tam nekje lahko tudi ugasneva čelne svetilke. Pri koči Johhanishütte nekega direndaja še ni, so pa nekateri že poskakali iz zavetja koče in bojazni, da bi bila prva ni bilo....
Mraza seveda tudi zjutraj ni bilo, a je bila snežna površina trda in na večjih mestih zelo neugodna za varen vzpon. Pri koči Defregger Haus (2963m) sva si navlekla ledeniško opremo, v resnici nihče nad kočo ni bil več viden brez pasu in potrebne kovačije. Južni ledenik Reinerkees, čez katerega poteka normalen dostop proti vrhu ima nekje na višini 3200 metrov škrbino, čez katero se je najbolj varno kar peš spustiti nekaj deset metrov. Ledenik je sprva le rahlo nagnjen v levo, potem se blago, a višje vse bolj strmo dviga proti platoju 300 višincev pred vrhom. Razpok, ki bi bile v območju vzpona ni. Tudi gorski vodniki svojih klientov nimajo navezanih. Sedaj je ledenik res le ena sama neskončna belina, brez motenj. Pod vrhom se preči vzhodni ledenik Schlatenkees, ki je odlično viden iz smeri Großglockecknerja.
Na vrhu se zbirajo ljudje iz vseh smeri (največ jih pride s severa), gneča naju je tako kar hitro obrnila (tudi zaradi lovljenja dobrih razmer) proti dolini in izhodišču. Smuka zgoraj po grifik od vetra obdelani podlagi. Čez ledenik je novega 20 cm snega odlično odjenjalo, in omogočalo mehko smuko. Pri koči Defregger Haus sva z riti zmetala pasove in pospravila opremo. Pod njo sva zasmučala naravnost navzdol v odlične razmere doline z zasutim potokom Lettalunitzbach, ki priteče naravnost do koče Johhanishütte, kjer sva si privoščila konkreten počitek. Obe koči sta kljub drugačnim informacijam odprti in delujeta s polno paro. Potem se nekaj sto višincev presenetljivo še vedno (kljub nenormalnim temperaturam) po kompaktni stezi lepo pripeljeva do najinih čevljev. Do avta naju je čakalo še dolgih nekaj kilometrov sprva blatne in zaradi padajočega kamenja neugodne steze, ki se spodaj že pošteno vleče.
Großvenediger ima v takšni kombinaciji sledeče številke. 33 km dolžine in 2350 višincev. Smučala sva in se s smučmi vzpenjala 1900 višincev, ostalo je v teh razmerah potrebno opraviti peš (brez smuči).
Turo sva skorajda še pri dnevu zaključila v Ljubljani. Brez vmesnega spanja sva tako opravila impozantno turo. Zadane kot komet.....
Zadnja sprememba: 15.04.2024 ob 09:33
Poglej si še
To je Jelovica-smučarska
Krog čez Geisselkopf